Kaj je kibernetska varnost?

Kot odziv na veliko količino podatkov in število ljudi, ki delajo in se povezujejo od kjer koli, so zlonamerni akterji začeli razvijati širok nabor strokovnih znanj in spretnosti. Število kibernetskih napadov se vsako leto poveča, saj napadalci še naprej razvijajo svoje taktike, tehnike in procedure (TTP) ter prilagajajo svoje postopke.

Ta vedno razvijajoča se pokrajina groženj zahteva, da organizacije ustvarijo dinamičen in stalen program za kibernetsko varnost, da ohranijo odpornost in se prilagodijo novim tveganjem. Učinkovit program za kibernetsko varnost vključuje ljudi, procese in tehnološke rešitve, ki zmanjšujejo tveganje motenj poslovanja, kraje podatkov, finančnih izgub in škodovanja ugledu zaradi napada.

Razumevanje motivacij in profilov napadalcev je bistvenega pomena za razvoj učinkovite kibernetske zaščite. Med ključne akterje v današnji pokrajini groženj sodijo:

Državni akterji
Državni akter je skupina ali posameznik, ki ima podporo vlade za izvajanje kibernetskih napadov na druge države, organizacije ali posameznike. Državni kibernetski napadalci imajo pogosto na voljo ogromno virov in dovršena orodja. Njihove pobude so lahko vse od vohunstva do destabiliziranja infrastrukture z napadi, ki so pogosto usmerjeni na vlade, pomembno infrastrukturo in podjetja. Državni akterji so običajno najbolje opremljeni in najučinkovitejši napadalci. Včasih prodajo orodja manjšim skupinam.

Skupine napadalcev z izsiljevalsko programsko opremo
Te organizirane kriminalne skupine uporabljajo izsiljevalsko programsko opremo z namenom izsiljevanja podjetij za finančno korist. Običajno vodijo dovršene večstopenjske napade z rokami na tipkovnici, s katerimi ukradejo podatke in motijo poslovne postopke, ter zahtevajo  velike odkupnine v zameno za ključe za dešifriranje.

Kibernetski plačanci/sovražni akterji iz zasebnega sektorja
Kibernetski plačanci so hekerji za najem, ki svoje storitve ponujajo vladam, velikim podjetjem ali kriminalnim organizacijam. V imenu svojih strank izvajajo vohunstvo, sabotažo ali druge zlonamerne dejavnosti.

Organizacije za vodenje svojih prizadevanj za kibernetsko varnost uporabljajo dobro uveljavljene okvire in standarde. Med najbolj splošno uveljavljene okvire sodijo:
 

• NIST Cybersecurity Framework: Ta okvir, ki ga je razvil Državni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST), zagotavlja smernice za upravljanje in zmanjšanje tveganja kibernetske varnosti.
• ISO/IEC 27001: Globalni standard za upravljanje varnosti informacij, ki oriše sistematični pristop k varovanju občutljivih podatkov.
• Kontrolniki CIS: Ključni varnostni kontrolniki organizacije Center for Internet Security ponujajo nabor najboljših praks za zaščito pred kibernetskimi grožnjami.

Pomen skladnosti s predpisi in pravnih zahtev:
Regulatorni organi zahtevajo določene varnostne ukrepe za organizacije, ki obravnavajo občutljive podatke. Neskladnost s predpisi, lahko privede do pravnih posledic in denarnih kazni. Z dobro uveljavljenimi ogrodji lahko organizacije zaščitijo podatke strank in se izognejo pravnim kaznim.

Izbira pravega ogrodja za vašo organizacijo:
Izbira pravega ogrodja kibernetske varnosti je odvisna od velikosti organizacije, panoge in regulatornega okolja. Organizacije morajo upoštevati svojo toleranco tveganja, zahteve glede skladnosti s predpisi in varnostne potrebe ter izbrati ogrodje, ki je v skladu s cilji organizacije.

Organizacije za zaščito pred sodobnimi kibernetskimi grožnjami potrebujejo večplastno strategijo obrambe, ki uporablja različna orodja in tehnologije, vključno s temi:

Zaščita končne točke in protivirusni program
Programska oprema za zaščito končnih točk zaščiti posamezne naprave (prenosnike, pametne telefone itd.) pred zlonamerno programsko opremo, izsiljevalsko programsko opremo in drugimi grožnjami. Protivirusni program pregleduje naprave in iz njih odstranjuje zlonamerno programsko opremo.

Rešitve za upravljanje identitet in dostopa (IAM)
Rešitve za upravljanje identitet in dostopa nudijo organizacijam nadzor nad tem, kdo ima dostop do pomembnih informacij in sistemov, in tako zagotovijo, da lahko do občutljivih virov dostopajo le pooblaščeni posamezniki.

Požarni zidovi in sistemi za zaznavanje in preprečevanje vdorov (IDPS)
Požarni zidovi delujejo kot prva obrambna linija, spremljajo in nadzirajo dohodni in odhodni promet. Sistemi IDPS zaznavajo in preprečujejo vdore tako, da analizirajo promet z namenom iskanja znakov zlonamerne dejavnosti.

Varnost v oblaku
Varnost v oblaku zajema tehnologije, procedure, pravilnike in kontrolnike, s katerimi lahko zaščitite sisteme in podatke v oblaku.

Varnost sodelovanja
Varnost sodelovanja je ogrodje orodij in praks, zasnovanih za zaščito izmenjave informacij in potekov dela v digitalnih delovnih prostorih, kot so aplikacije za sporočanje, dokumenti v skupni rabi in platforme za videokonference. Prizadeva si za zaščito pred nepooblaščenim dostopom, uhajanjem podatkov in kibernetskimi grožnjami, hkrati pa omogoča nemoteno sodelovanje med člani ekipe. Učinkovita varnost sodelovanja zagotavlja zaposlenim, da lahko varno sodelujejo od koder koli, pri čemer ohranja skladnost s predpisi in zagotavlja zaščito občutljivih informacij.

Orodja za šifriranje in zaščito podatkov
Šifriranje je postopek kodiranja podatkov za preprečevanje nepooblaščenega dostopa. Zapleteno šifriranje je ključno za zaščito občutljivih podatkov, tako aktivnih kot neaktivnih.

Sistemi upravljanja varnostnih informacij in dogodkov (SIEM)
Sistemi SIEM zbirajo in analizirajo varnostne podatke v celotni infrastrukturi IT organizacije, kar zagotavlja sprotne vpoglede v morebitne grožnje in pomoč pri odzivu na dogodek.

Razširjeno odzivanje in zaznavanje (XDR)
Razširjeno odzivanje in zaznavanje, pogosto okrajšano kot XDR, je poenotena platforma za varnostne dogodke, ki uporablja UI in avtomatizacijo. Organizacijam zagotavlja celovit in učinkovit način za zaščito pred naprednimi kibernetskimi napadi in odzivanje nanje.

Poenotene platforme SecOps
Poenotene platforme za varnostne postopke zagotavljajo vsa orodja, ki jih središče za varnostne postopke potrebuje za zaščito organizacije. Platforma za varnostne postopke mora vključevati vsaj razširjeno odzivanje in zaznavanje (XDR), upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM), avtomatiziran odziv varnostne orkestracije (SOAR) ter nekakšno vrsto rešitve stanja. Čeprav je nova, generativna UI prav tako postaja vse pomembnejša komponenta platforme.

Pri učinkoviti kibernetski varnosti ne gre le za tehnologijo, zahteva namreč celovit pristop, ki vključuje te najboljše prakse:

Uvedite pravilnik Ničelno zaupanje
Pristop Ničelno zaupanje predvideva, da nihče, znotraj ali izven omrežja, ni privzeto zaupanja vreden. To pomeni stalno preverjanje identitete uporabnikov in naprav pred dodelitvijo dostopa do občutljivih podatkov.

Zagotavljanje, da je celotna organizacija usklajena s pravilnikom Ničelno zaupanje
Za vse zaposlene, od vodstva do začetne ravni, je ključnega pomena, da razumejo pravilnik Ničelno zaupanje organizacije in ga upoštevajo. S to poravnavo zmanjšate tveganje nenamernih kršitev varnosti ali zlonamerne notranje dejavnosti.

Uvedba robustnega varnostnega pravilnika
Dobro določen varnostni pravilnik zagotavlja jasne smernice o tem, kako zaščititi sredstva informacij. To vključuje pravilnik o sprejemljivih uporabah, načrte za odziv na dogodke in protokole za upravljanje občutljivih podatkov.

Varnostna higiena, upravljanje popravkov in posodobitve programske opreme
Redno posodabljanje programske opreme in sistemov je ključnega pomena za odpravljanje ranljivosti, ki jih lahko izkoristijo napadalci. Varnostna higiena, kot so prakse zapletenih gesel in redno varnostno kopiranje podatkov, dodatno okrepi zaščito.

Redni programi za varnostno usposabljanje in ozaveščenost o kibernetski varnosti
Zaposleni so pogosto prva obrambna linija pred kibernetskimi napadi. Z rednim usposabljanjem lahko prepoznajo poskuse lažnega predstavljanja, socialnega inženiringa in druge morebitne grožnje.

Izvajajte redne varnostne preglede in ocene
S periodičnimi varnostnimi pregledi je mogoče prepoznati pomanjkljivosti v obrambi organizacije. Z rednim ocenjevanjem zagotovite, da je varnostna infrastruktura posodobljena in učinkovita pred razvijajočimi se grožnjami.

Načrtovanje in upravljanje odziva na dogodek
Načrt za odziv na dogodek pripravi organizacijo, da se lahko hitro in učinkovito odzove na kibernetski napad. S tem zmanjšate škodo, zagotovite neprekinjeno delovanje in hitro obnovite normalno stanje.

Ni dvoma, da kibernetski kriminal narašča. Nedavni podatki storitve Microsoft Entra kažejo, da se je število poskusov napadov na gesla v povprečju povečalo za 4.000 na sekundo. V letu 2023 se je število napadov z izsiljevalsko programsko opremo, ki jo upravlja človek, povečalo za 195 %.

Preprečevanje teh in drugih napadov na varnost pogosto zahteva učinkovito varnostno higieno. Redne posodobitve programske opreme, popravki in upravljanje gesel so bistvenega pomena za zmanjšanje ranljivosti. Osnovne prakse, kot so zagotavljanje varnih konfiguracij in uporaba posodobljene protivirusne programske opreme, bistveno znižajo tveganje uspešnih napadov.

Uvedba razširjenega odzivanja in zaznavanja (XDR) znatno zmanjša tveganje. Varnostne strategije, kot sta dostop z minimalnimi pravicami in večkratno preverjanje pristnosti, lahko ublažijo številne vektorje napada.

Pokrajina kibernetske varnosti se še naprej razvija z novimi grožnjami in novimi priložnostmi, vključno s temi:

Umetna inteligenca in strojno učenje
Umetna inteligenca, strojno učenje in generativna UI preoblikujejo kibernetsko varnost z zaznavanjem groženj v realnem času, samodejnim odzivom na dogodek in možnostjo predvidevanja, kako bi bilo mogoče v napadu izkoristiti morebitne ranljivosti. Generativna UI izboljša te zmogljivosti tako, da simulira scenarije napada, analizira velike nabore podatkov za odkrivanje vzorcev in pomaga varnostnim ekipam, da ostanejo en korak naprej v nenehno razvijajoči se pokrajini groženj.

Izzivi in rešitve za varnost v oblaku
Ker se vedno več podjetij seli v oblak, se pojavljajo izzivi pri varovanju porazdeljenih okolij. Rešitve, kot so večkratno preverjanje pristnosti, šifriranje in kontrolniki nadzora, so bistvene za zaščito sredstev v oblaku.

Varnost dobavne verige
Napadi na dobavno verigo, kot so napadi, usmerjeni na neodvisne dobavitelje, postajajo vse pogostejši. Organizacije morajo preveriti svoje dobavitelje in uvesti varnostne ukrepe, da zaščitijo svoje dobavne verige.

Kaj sledi
Ni dvoma, da kibernetski kriminal narašča. V drugi polovici leta 2024 je podjetje Microsoft ublažilo 1,25 milijona napadov DDoS, kar predstavlja 4-kratno povečanje v primerjavi z lanskim letom. V naslednjem desetletju lahko pričakujemo nadaljnjo rast kibernetskega kriminala z bolj dovršenimi in usmerjenimi napadi.

Da ostanete korak pred grožnjami, morate biti previdni in prilagodljivi. Uvedba razširjenega odzivanja in zaznavanja ((XDR) znatno zmanjša tveganje. Organizacije morajo nenehno vlagati v varnostno usposabljanje, orodja in UI za kibernetsko varnost, da ostanejo odporne na vedno razvijajoče se grožnje.

Če želite izvedeti več o novih grožnjah kibernetske varnosti in ključnih trendih, preberite Poročilo o digitalni obrambi Microsoft 2024.

Ker se pokrajina groženj še naprej razvija, se rešitve kibernetske varnosti razvijajo, da organizacijam še naprej nudijo zaščito pred njimi. Ker uporablja najnovejšo UI za kibernetsko varnost, poenotena platforma za varnostne postopke, ki uporablja UI, podjetja Microsoft nudi integriran pristop k preprečevanju in zaznavanju groženj ter odzivanju nanje. S tem pristopom lahko podjetja proaktivno zaščitijo svoja digitalna okolja ter ohranijo kontinuiteto delovanja in odpornost na dovršene kibernetske grožnje.